.
Še dobro, da je pikapolonica lahko obstala na belih cvetovih, saj je v Sarajevu zadnje dni zelo vetrovno. Tukajšnji prebivalci se temu sicer čudijo, saj pravijo, da takšnih vremenskih pojavov niso vajeni oziroma jih v bosanski prestolnici - in verjetno tudi širši okolici - ne poznajo.
Prejšnji teden je bilo veliko prostih dnevov. V sredo je bil v Bosni dan državnosti, v četrtek sta bila prosta najina ameriška prijatelja, saj sta praznovala dan zahvalnosti, v petek pa naju je kolegica Esma povabila na proslavitev bajrama; a sva jo prepustila miru in družinskemu krogu ter se odpravila v Tuzlo, kjer sva poiskala zanimiv arheološki park, ki priča o nekdanjem mestu, kjer so kopali sol in prav po tej soli je Tuzla dobila ime (mislim da je tuz - turška beseda in pomeni sol). Mimo arheološkega parka pelje pot skozi majhen drevored in ob plaži, posejani s senčniki in bazenčki, kjer naj bi se meščani v poletnih mesecih hladili v sladki vodi jezera, ki je tokrat z odprtimi usti gledal v nebo, ob tem pa čakal na tiste junake željne telovadbe, ki so si v popoldanskem času privoščili malo fizičnih dejavnosti za zdravo telo in počutje; saj je Tuzla pravzaprav edino mesto v Bosni, kjer sva opazila, da so v parku nameščene telovadne priprave za fitnes in podobne aktivnosti - med drugim sva tovrstno realizacijo ideje zasledila pred časom, ko sva obiskala Istanbul in se nama je zdelo blazno zanimivo. Vsekakor se je bolje rekreirati nekje na prostem, kot pa v vročih in včasih malce smrdljivih fitnes centrih. Kot zanimivo se nama je med drugim narisalo tudi, da je bila odprta turistična agencija, v njej pa nama je z vsemi potrebnimi informacijami postregla nadvse prijazna gospa. V drugih bosanskih krajih sva namreč pogosto doživela, da so bili med vikednom vsi turistični centri zaprti ali pa so delali le v soboto do dvanajste ure opoldan. In ker je bil v petek praznik - turistična agencija pa odprta - se nama je zdelo presunljivo in občudovanja vredno. Bila sva res navdušena, kakor tudi nad tem, da so v Tuzli v zadnji vojni uspeli ohraniti džamije in pravoslavne cerkve - kar morda potrjuje slišano, namreč da naj bi bila Tuzla najbolj multikulturno mesto v BiH.
V soboto je bil čisto navaden dan; na Slovensko kulturno društvo Cankar sem uspela dostaviti slike, ko sem se poigravala in ustvarjala Picassojeve ženske like, saj se je mogoče kubističnega sloga dokaj hitro naučiti in ustvariti kakšno umetnino zase in če kdor želi - tudi za druge. V prihodnjih dneh se znova pišejo dnevi odprtih vrat SKD Cankar in smo se odločili, da bo del programa zaznamovala razstava mojih slik, drugo polovičko pa bomo obogatili z branjem poezije; zategadelj se trenutno pripravljam na interpretiranje mojih pesniških zgodb.
Danes je zelo turoben in deževen dan, ponoči je pihal veter prav skozi vse špranje; in ker živiva v zadnjem petem nadstropju bloka in imava stanovanje v dveh nadstropjih in seveda skoraj pri nebu spalnico, se je na trenutke zazdelo, da uspeva zajadrati po širnem prostranstvu vseobsegajočega neba. A sva na srečo ostala prizemljena; saj se je mnogim, ki jih od nekdaj poznam, že uspelo zgoditi in glavo v višine priviti, tako da sedaj težko pogledujejo proti zemljici naši. In vso veselje, sreča in vznesenost se me polastijo vedno znova in vsakič ko se zavem, da si svoje življenje krojim popolnoma s svojimi rokami in z lastno glavo ... ob vsem tem pa ostajam trdno prizemljena, ob vseh - zame malih in malo večjih uspehih. Upam, da mi veter pikapolonice nikdar ne odpihne.
Na vrhu hriba smo uživali v razgledovanju po okoliških planinah, srkali topel čaj in se greli na soncu. Počitek je prav prijal. Mestne ulice Insbrucka so bile že prav lepo okrašene, ogledali smo si Zlato streho, se sprehodili mimo novoletnih stojnic, nakupili nekaj spominkov, obiskali muzej Swarovski ter si privoščili še kuhano vino, zvečer pa utrujeni legli v postelje in se zasanjali v pričakovanju jutrišnjega dne. Ker smo bili v olimpijskem mestu, smo se vsekakor podali še na nočno sankanje in se med seboj pomerili še v olimpijski disciplini - karlingu (carling). Dnevi so bili naravnost popolni, vreme nam je poklonilo dovolj snega za izpolnjevanje vseh naših snežnih želja in sorodnih radosti. Upamo lahko le, da nam novo leto pokloni zdravja, da se bomo lahko še naprej veselili v naših skromnih podvigih, ustvarjanju in uživanju.
