.
Že dolgo nisem prav nič napisala, zdaj pa je nastopil čas, da to lahko storim. V bosanski prestolnici preživljava še zadnje lepe, prijetne in prevroče trenutke najinega življenja, saj se počasi seliva nazaj v Slovenijo. Vsekakor se nama Sarajevo v spomin - še posebej v poletnih mesecih - zapisuje kot mesto, ki je polno mrgolenja. Po ulicah se sprehajajo mladi in malo manj mladi, gostilnice so zmeraj polne, otroci pridno zasedajo najrazličnejša igrala, prosjaki so venomer na delu, midva pa se z najino Gano trudiva biti del vsakdana. Sprehodi in počitki v senci ob kavici in rahli sapici vetra so nama zrasli že pod kožo, tako da bova s podobnim življenjem najbrž nadaljevala tudi v naši prestolnici, kjer se bo ob Ljubljanici zagotovo našel prostor tudi za naju.
.
V zadnjem času me je sicer najbolj skrbelo ponovno najti službo, a se mi je na srečo to zgodilo na pravem mestu in ob pravem času, tako da lahko prihodnji teden brezskrbno in zares počitniško zajadram na morje. Sicer pa pravim, da je to tudi prav. Zdaj lahko le še trdim, da se delavnost in vztrajnost slej ali prej poplača. V Sarajevu sem - kljub temu da nisem bila v rednem delovnem razmerju - ves čas živela karseda ustvarjalno; za različne časopise sem pisala članke, za literarne revije sem prispevala svoje otroške pesmi in poezijo za odrasle, preizkušala sem se v snovanju haikujev, lektorirala sem diplomske in magistrske naloge, veliko sem slikala (v tehniki olje na platnu) ter pomagala pri delovanju Slovenskega kulturnega društva Cankar. Ob tem sem kanček prostega časa izkoristila še za podiplomske izpite, pa lahko rečem, da so leta naokrog. In prihaja čas, ko se bova morala posloviti od najinega diplomatskega mandatnega bivanja v BiH. V zavesti pa tudi sicer se že počasi pripravljava na vrnitev, se srečujeva in poslavljava s prijatelji in znanci ter se veselo pakirava. Veliko stvari sva že odpeljala, kar nekaj pa jih na selitev še čaka. Kovčkov in podobnih reči je zmeraj premalo. Sicer bi lahko bila bolj zahtevna in svobodna, saj bi naju lahko preselila selitvena služba, a sva pač človeka, ki rada take reči opraviva sama zase, čeprav je morda nekoliko težje in zahteva več napora.
.
Ljubljana se bo tako znova pokazala kot mesto mojega bivanja. Prav všeč mi je; še posebej pa to, da sem nama poiskala stanovanje v strogem središču mesta, od koder se bova lahko z Gano sprehodili do parka v petih minutah, pičlih pet minut mi bo vzela pot do centra, okrog deset pa jih bova z Boštjanom potrebovala do Plečnikove tržnice, kjer se mi bo ob sobotah dopoldne med svežim sadjem in zelenjavo prav gotovo privlačno sprehoditi.
Nič, kaj naj rečem: selitev sem že vajena, mislim pa, da naju v naši zeleni deželi čakajo nove naloge, nove izkušnje, nova spoznanja in nova uživanja. Čas je, da zapreva eno poglavje svojega življenja ter se prepustiva novemu valovanju. Srečna sem, da mi je Sarajevo prineslo svojevrstne izkušnje, ki so obogatile moje življenje, ob nama pa so bili ljudje, s katerimi sva stkala pristne prijateljske vezi, ki jih bova obdržala in gojila tudi v prihodnosti.
