Že dolgo nisem pisala bloga. Najbrž zato, ker preprosto nisem imela časa. Ko se je pokazala priložnost za oddih, pa sva se raje podala na dolge zasnežene sprehode, kakor je bil najin tazadnji v Tamarju; kjer sva posnela slikco, ki predstavlja uvod v moje pisanje.
Staro leto se počasi izteka in čas je, da gremo novim izzivom naproti. Letos bo to še posebej držalo, saj bom s prvim novoletnim dnem tudi v svoji prvi službi (posebno pa bo zlasti zaradi tega, ker je zaposlitev za nedoločen čas). No, končno si lahko malce oddahnem, po drugi strani pa bom najbrž - kakor sebe dobro poznam - zavihala rokave in delala kot mravlja.
K spremembam so prav prijetno doprinesli tudi prijatelji, s katerimi sva se zadnje decembrske dni prav prijetno in po starem zabavala na ljubljanskih stojnicah in se na novoletno praznovanje pripravljala že v sredo, ko so na Prešercu igrali Kingstoni, mi pa smo se zabavali in klepetali ter pomigovali s telesi sem in tja. Za povedati si je bilo spet veliko; še posebej pa me je razveselila Tina, ki je z Markom in Bianco prišla iz Šentjurja; za novičke sta poskrbela tudi Jure in Brigita, seveda pa jih tudi Primožu ni manjkalo.
Danes sva hitela še po zadnje nakupe, da se dodobra oskrbimo za novoletno noč na Igu pri Sari in Mihcu ter mali Izabeli, ki nam bo zagotovo polepšala večer. Sicer smo drug drugega presenetili najprej z mislimi, v katerih smo se spraševali o tem, s kom bi lahko proslavili Silvestra; in nenazadnje so istočasno zazvonili telefoni in prispela spletna pošta, ko smo mislili drug na drugega in si bili enotni, da bi bili najbolj taprava in čagatorska družba za vstop v leto 2011. Prav zaradi obetajočega se večera in pozitivnih ljudi, s katerimi ga bom preživela, sem že sedaj prepričana, da bo tudi leto, ki prihaja, optimistično in vedro. Glede na to koliko ciljev pa imam še pred seboj, pa mi zagotovo ne bo dolgčas.
.
Torej, srečno!
