Ta večer smo v Trubarjevi hiši literature prisluhnili predstavitvam knjižnih novosti Pedagoškega inštituta in Založbe Amalietti. Med predstavljenimi knjižicami je rumeno svetila tudi moja pesniška zbirka Izsevanja, katere verzi so žlahtno izzveneli v moški različici njihovega branja. Tokrat sem jim pravzaprav prvič prisluhnila in moram reči, da sem bila nad interpretacijo navdušena. Ta hram literature je nekaj posebnega, čeprav stoji v samem mestnem središču, se po labirintnem dostopu skriva v malce muzejsko oblikovanih sobanicah, kjer se lahko zlijejo pesniške duše s sorodno harmoničnostjo duš v prijetnem občutenju zvena besed in zvoka spremljajoče se glasbe, ki je tudi tokrat napolnila prostore, ko smo lahko prisluhnili strunam kitare. Obdajalo nas je posebno, enkratno ali celo neponovljivo vzdušje, skozi katerega smo se potopili v svet literature, ki vedno znova impresionira s svojo razsežnostjo miselnih tokov oziroma vseobsegajočo sporočilnostjo, ki je pravzaprav za malega človeka zelo velika, vendar se tega sleherni posamezniki, živeč iz dneva v dan, vse premalo zavedajo.Knjižnim novostim je prisluhnilo veliko število obiskovalcev, česar sem bila še posebej vesela, hkrati pa so me s svojim prisostvovanjem počastili izjemni ljudje, ki jih spoštujem, obenem pa mi tudi sami izkazujejo iskreno naklonjenost.
