torek, 7. julij 2009

ČAS JE

.
No, čas je, da spet kaj napišem preden odhitim na dopust, tja na morje, izležavat na plažo, si privoščiti kakšno dobro masažo, vzeti v roke kakšno zanimivo knjigo in se preprosto prepustiti ščebetanju galebov, ki preletavajo nebo in krožijo nad morsko gladino.

Pretekli dnevi so bili zelo razgibani. Za kratek čas sva se odpeljala tudi domov, kjer sva v dveh dneh dodobra prevozila našo zeleno deželo, saj se je poročil Boštjanov bratranec, pa smo s Štajerske odšli iskat nevesto na Dolenjsko. Imela sta tradicionalno poroko, vendar začinjeno z drobnimi presenečenji, ki so se nam gostom zagotovo vtisnili v spomin v obliki dobrih idej in majcenih skrivnosti. Takšne poroke so mi všeč in se rada odzovem povabilu, saj tokrat nisem vnaprej poznala scenarija, pa je zato bila toliko bolj privlačna.
.
Pred dnevi smo v Sarajevu proslavili dan državnosti, gostili ministrico za kulturo, Majdo Širco, ter skupaj obiskali Srebrenico in prisostvovali odprtju razstave cikla Upor, znanega slovenskega slikarja Gabrijela Stupice. Naslednji dan pa smo si privoščili nekaj potepanja in raziskovanja bosanske prestolnice. Obiskali smo muzej Brusa bezistan, imela pa sem priložnost spoznati direktorja projekta Sarajevo film festival - gospoda Purivatro. Torej, zame je bilo vse novo, polno izzivov, novih in zanimivih ljudi in dogajanj.
Te dni se ukvarjam z izdajo moje naslednje knjige. Čeprav se zdi, da je zanjo oziroma za tisk vse nared, pa še zmeraj nekaj manjka ... in seveda - treba je zakrpati še vsako tisto najmanjšo luknjo, da bi bilo vse popolno. Seveda sledi še postavitev, predogled in šele za piko na i - tisk. Ampak bo treba še malo potrpeti, da se strokovnjak za tehniko vrne z dopusta. Joj, ga že nestrpno čakam.

Vmes pa me znajo ljudje tudi prijetno presenetiti. Pred dnevi mi je bilo sporočeno, da bo recenzija za lansko knjigo - pesniško zbirko Naplavine duše - objavljena enkrat v avgustu v Književnih listih časopisa Delo. Ponosna in zadovoljna sem, da po enem celem debelem letu moje ustvarjanje poezije še zmeraj živi med ljudmi. To mi daje motivacijo in moč za nadaljnje delo. In nič ni težko.

Ni komentarjev: