četrtek, 6. avgust 2009

PO ODISEJEVIH POTEH




Pred dnevi sva se odpravila na enega najlepših jadranskih otokov – na Mljet. Z najinim motornim štirikolesnikom, ki je dobršen čas počival, sva se – za počitniško poležavanje – v zgodnjih jutranjih urah odpeljala v Trstenik, odkoder sva s privatno ladjico, ki ima za seboj že veliko kilometrov ribiških poti, zajadrala proti nacionalnem parku, za katerega legenda pravi, da je pred davnimi časi morje na ostre mletske skale naplavilo starogrškega junaka Odiseja, kasneje pa še apostola Pavla. Tako kot je usoda na otok prinesla Odiseja, tako sva tudi midva za hip postala in počila na kamnitih tleh tega prečudovitega otočka, kjer te očara nedotaknjenost narave, čist zrak, kristalno čisto morje, gostoljubnost domačinov in sprehajanje po senčici, ki jo daje borov gozd. Prav nič ni težko vzeti pot pod noge in se navduševati nad raziskovanjem tega skrajno južnega hrvaškega kotička, ki privablja mnogo turistov; med njimi je bilo letos slišati celo veliko ruske govorice.

Razen naravnih lepot je tod najti tudi številna arheološka najdišča. O minulih časih priča uvala Polače, kjer je najti ostanke rimske palače izklesane v kamen. Na tem mestu stoji že od 2. stoletja. Svoj čar daje še starokrščanska bazilika, največja in najlepša med številnimi cerkvicami na otoku.

Posebej pa se prileže počitek na popolnoma svojem kotičku ob morju, namakanje v Malem ali Velikem jezeru, kjer lahko človek svobodno uživa pod milim nebom, se nastavlja soncu, posluša ščebetanje ptic v borovem gozdičku in se predaja nežnemu božanju blage sapice vetra ter brezmejnemu dopustniškemu sanjarjenju. Prav zagotovo lahko polna barvnih vtisov zaključim, da se ni čuditi, da je tod od nekdaj našlo svoj navdih za ustvarjalno življenjsko pot mnogo umetnikov, književnikov, skladateljev in arhitektov.



Ni komentarjev: