Hercegovski kraj Livno je znan predvsem po ovčjem livanjskem siru, midva pa v hercegovski pokrajini vsakič naravnost uživava, zato nama tudi sprehod po Livnem ni mogel uiti. Sprva sva bila v mestu kar malce presenečena, saj človek ponavadi gleda vodoravno pred sabo, tukaj pa se je v mestem jedru bilo treba obrniti navzgor, da bi človek lahko videl njegovo osrčje. Na ravnici stoji nekaj stanovanjskih blokov, hiš in katoliška cerkev, vsi drugi kulturno-zgodovinski objekti pa dominirajo na hribu. Tako sva se povpela po uličici navzgor, kjer je posejanih na kupe majhnih hišk, med njimi pa stojijo džamije, se vije smeh otrok, ki jih je po dvoriščih polno, tukaj se po kamnitih stopničkah sprehajajo mijavkaste mačke pa prijazni potepuški psi. Mesto je ljubko, prijazno in človeku se zdi, da optimistično zre v prihodnost. Med islamskimi verskimi objekti si je tod mogoče ogledati Balaguša džamijo, Begluk in Lale-pašino džamijo. S soncem najbolj obsijana pa je bila Hadži-Ahmed dukatorjeva mošeja, poimenovana tudi Glavica džamija, ki v svojem okrilju poseduje tudi sahat-kulo (stolp z uro), ki sega 15 metrov v višino in datira v 17. stoletje. Na fotografiji zgoraj je Glavica džamija s sahat-kulo.
Na poti iz mesta lahko popotnik obišče še samostan in cerkev sv. Petra in Pavla na Gorici; idejno ga je izmed projektantov zasnoval tudi Josip Vancaš, eden najodmevnejših arhitektov v Bosni in Hercegovini. Del kompleksa zajema tudi galerijo in muzejsko zbirko; tod pa so razstavljene še slike hrvaškega slikarja Gabrijela Jurkića.
V štirih letih najinega bivanja v Bosni in Hercegovini sva deželo uspela po dolgem in počez obiskati, prepotovati in spoznati; vsekakor pa se nama je v najsvetlejših odtenkih vtisnila v spomin Hercegovina.
Zdaj delava plane za prvi maj, ko bova obiskala še sosednje dežele in se podala po poteh Črne Gore, Makedonije in Albanije; tako bova za nekaj časa v prihodnosti lahko odložila na stran naše južne kraje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar