Tudi letošnji maj ni bil obarvan nič drugače kakor pa zelo slovensko. Cel mesec se je v bosanski prestolnici dogajalo. Potekali so že tradicionalni Cankarjevi dnevi, ki predstavljajo dan društva in zaznamujejo spomin na rojstvo velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti se na različnih sarajevskih odrih zvrstijo številne prireditve in predstave. Prav tako se odvijajo športne dejavnosti, kakor sta šahovsko tekmovanje in teniški turnir, ki obuja spomin na v zadnji vojni preminulega mladega športnika slovenskega rodu Jana Doršnerja.
To soboto smo se udeležili rojstnega dne, potem pa nadaljevali z zaključkom šole dopolnilnega pouka slovenskega jezika ter se zvečer udeležili predstave Romeo in Julija, komedije, ki so jo fantastično odigrali amaterji, dramski igralci društva Bazovica s hrvaške Reke. Predstava je hkrati zaznamovala konec šole in Cankarjevih dnevov.
Kaj še je prinašal maj, izlivajoč se v junij? Ja, v maju sta naju prišla obiskati prijatelja Tina in Marko. Štiridnevno druženje se je prav prileglo; med pohajkovanjem po Sarajevu smo se utegnili popeljati tudi v Mostar. V bosanski prestolnici pa smo se udeležili koncerta v Cheersu, pred katerim se nahaja londonska telefonska govorilnica. Imeli smo se fantastično, druženje pa bomo ponovili ob prvem obisku v Šentjurju ali Kranju.
Sarajevo je obiskala tudi moja skorajda najljubša skupina Jinx, ampak ker so nastopili v Coloseum Clubu, se povabilu nisva odzvala, saj je bilo na koncertu priporočeno sedeti in poslušati. Kako naj grem na koncert in sedim? Ne, to ne gre skupaj in se tudi ni izšlo. Ta petek pa sva izkoristila priliko in ob prvi priložnosti zavila na dogajanje koncerta skupine Dubioza kolektiv, ki je pričarala noro vzdušje med publiko; dvorana Doma mladih se je napolnila, ponujali so izvrstno pivo, obiskovalci so bili nadvse kultivirani, plesalo se je in pelo - kot že dolgo ne, vendar ko se je koncert končal, grupa ni zaigrala niti enega komada več, kakor je to v navadi. Ko se je zgodil konec, je bila to pika na i. Ničesar več. Potem sva zavila še na košček pice in domov.
Vikend je bil kar razgiban; dejavnosti v soboto in včeraj, ko smo imeli na veleposlaništvu volitve, so bile kar velik zalogaj za vikendaško razpoloženje, ki je bilo tokrat pestro, malo zabavno in malo delovno obarvano. Zdaj pa se bom vrnila k lektoriranju zajetne nastajajoče knjige, ki prinaša veliko dela, saj zajema okrog tristo do štiristo strani, a je hvalabogu več kot le vredna branja. Zato lahko rečem le - veselo na delo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar