ponedeljek, 10. maj 2010

1. MAJ: Makedonija in Srbija

.

Zadnje dni najinega prvomajskega izleta sva preživljala v Makedoniji na Ohridskem jezeru, leta 1980 vpisanem na seznam svetovne kulturne dediščine Unesca. Tukaj sva se naselila v vili Dei, ki leži tik ob jezeru. Dneve sva izkoristila za spoznavanje mesta, obiskovanje cerkva in okolice, ki je polna majhnih cerkev in samostanov. Ljudje so bili zelo prijazni in ustrežljivi, lastnik vile nama je namignil, da si je vredno ogledati Sv. Naum, kamor sva potem tudi odšla, tam pa naletela ob prelepem samostanskem kompleksu še številne pisane pave, ki so krasili dvorišče, posejano s cvetjem. Ko sva se vračala, sva se po priporočilu ustavila še v gostilnici Ribar, kjer sva si privoščila pokušanje prave ohridske postrvi, ki jo tukaj izvrstno pripravijo.

Pot naju je peljala še v Strugo, kjer je v Radoždi v kamen oziroma skalo vklesana cerkev sv. Arhangel Mihail, do nje pa se je potrebno povzpeti kar po nekaj stopnicah, pot pa nama je prekrižala celo želva, ki je tukaj res nisva pričakovala. Cesta do meje s Srbijo je peljala še mimo makedonskega mesta Kičevo, pa Skopja, kjer sva se sicer želela ustaviti, a se naposled nisva, saj sva se tod naenkrat znašla sredi nepopisne gneče in to na glavni ulici, kjer je policaj krilil z rokami, a se ni prav nič premaknilo. Promet se je popolnoma ustavil, ljudje so živčno čakali in trobili, kjer je bilo mogoče obračali avtomobile itd. Vsega sva imela kar malo čez glavo, zato sva se odločila, da bova glavno mesto kar obšla. Na makedonsko-srbski meji pa znova gneča. Zakaj? Na makedonski je prišlo do okvare računalniškega sistema in je carinik ročno popisoval vsakega mimoidočega. Grozljivo. In sva kot približno šesta ali sedma v vrsti porabila eno debelo uro, da sva prečkala mejo. Potem sva nadaljevala pot proti Nišu in Kruševcu ter se nazadnje ustavila še v Kraljevu - z Mariborom pobratenem mestu, kjer sva obiskala sorodnike in prijatelje, se sprehodila po mestnem jedru, si ogledala samostan Žiča, se odpočila v toplicah Mataruška banja, v fotografski aparat ujela nekaj utrinkov in poiskala še zadnje razglednice, ki sva jih nameravala odposlati in s tem zaključiti najin prečudovit dopust.

Foto: Ohridsko jezero, v skalo vklesana cerkev v Radoždi.

Ni komentarjev: