Predstavitve knjig so mi zadnje čase resda zlezle pod kožo. Zmeraj sem imela rada literaturo, saj se v nasprotnem primeru najbrž ne bi odločila za študij slovenskega jezika in književnosti, sploh pa nadaljevala s podiplomskim raziskovanjem književnosti. Pa vendar sem zadnje čase zelo intenzivna raziskovalka in tipalka vsega novega in svežega, kar seda na knjižne police.
Posebej zanimiva je bila predstavitev knjige Od smrti Tita do smrti Jugoslavije, predstavljena v sarajevskem Bošnjaškem inštitutu, z uvodnim pozdravom Miroslava Mojžite, veleposlanika Republike Slovaške v BiH.
Pred menoj je sedela starejša gospa, no, vsi udeleženci predstavitve so bili kar precej starejši od naju in nekak ne morem verjeti, da mlajše, moje generacije ta tematika sploh ne zanima. Meni osebno je sama novica o predstavljanju tega zgodovinskega izseka zelo pozitivno in privlačno izzvenela v čustvih in prepričana sem bila, da mi poslušanje ne uide, saj sem bila rojena torej v zelo zanimivem času - leta 1977 - bila sem pionirka in skorajda - malo je manjkalo - pa bi bila prejela tudi naslov Titove mladine, kar pa žal tam nekje v mojem sedmem razredu ni bilo več mogoče, čeprav se dobro spomnim, da sem si to strašno želela. Moja soseda je bila dve leti starejša, zato je tedaj že bila mladinka, jaz pa sem na ta slavnosten dogodek v osnovni šoli še kako nestrpno čakala, a ga ne dočakala. No, sedaj je vse - kakor je videti - že zgodovina in se o tem že lahko bere v knjigah. Želela sem povedati, da se je tudi gospa čudila, češ da sem tako mlada in da me Titova Jugoslavija sploh zanima. Pa sem ji z vso gotovostjo pritrdila, da me ta tema zelo privlači, saj sem bila rojena v nekdanji državi SFRJ; torej so v njej zapisani tudi moji prvi koraki.
In občutek je bil poseben. Človek se nekak čuti, da je sooblikoval nek drobec, moment, utrinek v času, katerega vzpone in padce sedaj proučujejo profesorji, zgodovinarji, politiki, diplomati in drugi strokovnjaki ter pripovedujejo o obdobju, v katerem si resda naredil šele prve korake in se podal v otroški svet domišljije, si pričaral popolnoma drugačen, nerealen svet, ko si v vrtcu prevažal punčke in vozil avtomobile ter se igral mame in očete. Kot odrasli pa ta svet zdaj sprejemaš popolnoma drugače, saj si ga razlagaš z vsem svojim vedenjem in vključuješ kulturno-zgodovinske in družbeno-politične vzorce, s katerimi si predstavljaš pravzaprav odrasel svet svojega otroštva.
V Sloveniji knjiga ni bila deležna zanimanja za prevod v slovenski jezik, čeprav je prevedena v bosanščino, angleščino, nemščino, češčino in italijanščino, torej je prepotovala veliko poti in se zanjo bolj zanimajo drugi narodi, kakor pa mi Slovenci, ki smo bili vsekakor del tega zgodovinskega trenutka, in hočemo ali nočemo, dejstvo je, da smo bili del velike SFR Jugoslavije.
Foto: Katakombe v Jajcu, kjer je Tito nekaj časa živel in deloval med 2. svetovno vojno (Manja Žugman Širnik)
Ni komentarjev:
Objavite komentar