Kljub temu da trenutno delujem, ustvarjam in si razporejam čas popolnoma svobodno, se mi vedno bolj dozdeva, da sem le še sto na uro zaposlena, da diham s polno paro in stegujem roke k nebu ter grabim prosti čas, ki mi ga vedno bolj primanjkuje, saj se iz dela le še potapljam v novo ustvarjanje. In čeprav vse, kar počnem, počnem z dušo in telesom, torej dobro in celovito, ker ne maram polovičarstva, torej z veseljem, nekim posebnim pričakovanjem končnega cilja in presenetljivostjo nad vedno novimi izzivi, ki mi jih ponuja življenje, sem navsezadnje zadovoljna, da mi je trenutno početje pravzprav dano.
Pred dnevi se je v kulturnem centru odvijal 2. oktobrski salon knjige, ki je potekal skorajda vzporedno s frankfurtskim, ki bi ga enkrat v prihodnosti neznansko rada obiskala. Na stojnicah sem lahko prijela v roke knjigo v srbo-hrvaščini in bosanščini, ugotavljala in prepoznavala razlike med jezikoma, ki jih na prvo slišanje morda uho sploh ne zazna, a sčasoma človek ugotovi, da se med njima pojavljajo in tudi nastajajo vedno večje razpoke, saj je bosanski jezik vedno bolj podvržen vdiranju in sprejemanju turcizmov, ki jih je včasih celo preveč. Ko sem govorila z gospo, ki piše nemške učbenike za osnovne in srednje šole, mi je zaupala, da je delo vedno bolj težaško, sploh pri prevajanju nemških besed v bosanske, saj se velikokrat zgodi, da jo popravljajo, da kakšno nemško besedo zapiše oziroma prevede v srbsko, drugič spet v hrvaško, tretjič jo sprva zadene in zapiše v bosanskem jeziku; skratka večkrat pa se zgodi, da ji dopolnjujejo jezik, za katerega se ji zdi, da se ga mora spet na novo učiti in spoznavati. Pravi, da se na trenutke počuti, kakor bi se bila odločila za učenje tujega jezika, ne pa jezika, ki ga govori od malih nog.
O povojnih jezikovnih spremembah so govorili tudi profesorji s sarajevske filozofske fakultete (Senahid Halilović, Ilijas Tanović in Amela Šehović), ki so pred dnevi v Akademiji znanosti in umetnosti BiH predstavili knjigo o sarajevskem govoru in bosanskem jeziku z naslovom Govor grada Sarajeva i razgovorni bosanski jezik. V knjigi so predstavljena raziskovanja glasov, akcentov, morfologije, sintakse in leksike. Knjiga bo v prihodnosti predstavljena tudi na ljubljanskem slavističnem kongresu. Trenutno je moje domovanje v mestni četrti Bistrik, oddaljeno pet minut hoje od znamenite Baščaršije, zategadelj mi je bilo v knjigi zanimivo brati posebnosti govora, ki se govori na tem področju. Kot zanimivost – zmeraj mi je beseda musaka zvenela bolj grško – pa sem se tudi o njej poučila, da je v bistvu turcizem. Zanimivo je brati, da ima tod vsaka mestna četrt svoj govor.
Na koncu zmeraj spoznamo, da nam vsak nov korak prinese presenečenja, nova spoznanja in nove izzive. In tako – če smo vsaj malo izzivalne narave – si rečemo le ''Sprejmi vse, kar ti ponuja življenje.'' Zategadelj je vredno spoznavati tudi naše nekdanje sorojake, njihovo življenje, delovanje, njihove navade in običaje. Včasih se poskusimo vživeti v kakšno posebno obdobje, v spoznavanje muslimanskih praznikov, ob tem pa se resda radi prepustimo gurmanskim užitkom, ki jih je v južnih krajih zmeraj na pretek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar