UTRIP UMETNIŠKEGA

Pred dnevi je bila v sarajevski galeriji Novi Hram odprta razstava slovenske umetnice Petre Varl, ki je name naredila poseben vtis domačnosti in prijetne sproščenosti. Slikarka je obiskovalcem na ogled postavila svoje črno-bele risbe z istoimenskim naslovom razstave, v kateri smo se lahko dotaknili vsakdanjega življenja ter se srečali prav z vsakdanjimi dogodki, ko vzpostavljamo in gojimo odnose moški - ženska, starši - otroci, klišeji - rušenje klišejev ... Čeprav ponavadi odprtje tovrstnih prireditev traja kratek čas, smo se tokrat zapletli v prijeten pogovor, izmenjavo mnenj in izkušenj, sploh pa zanimivih dogodivščin o najinem življenju v Bosni.

V dar sem s posebnim posvetilom dobila pesniško zbirko Otožne rože, ki mi jo je poklonil pesnik in pisatelj Miha Remec, s katerim sem sodelovala tudi pri ustvarjanju moje knjige otroških ugank Premetanke brez zanke. V posvetilu zapisano - naj mi pesmi iz polovice prejšnjega stoletja zazvenijo v duši z znanim napevom, ki vsečasno druži ljubezensko pesništvo - sem iz srca sprejela in se potopila v branje Remčeve mladostniške poezije. Spremljali so me vzneseni, prijetni, posebni, vzvišeni občutki, zatorej so me verzi vedno znova sproščali in mi vlivali neko posebno energijo, ob kateri sem začutila dovolj moči in poguma, da o pesniški zbirki, tako globoki in čustveni, napišem nekaj besed. Tako sem se prvič preizkusila v pisanju recenzije, kjer je pravzaprav roka pisala, lepo in tekoče, saj so bile moje misli tokrat le prevodniki duše, ki je svobodno in sproščeno narekovala besede, ki so dobile svojo ustaljeno podobo na papirju in bodo v prihodnjih dneh nadaljevale pot v uredništvo revije za kulturo in literaturo.

Vsak dan se nam dogajajo zgodbe, v katerih nastopamo kot glavni junaki ali bolje rečeno osebe, saj smo tako poraženci kot zmagovalci. In če bi beležili le drobce našega vsakdana, bi lahko bili vsi pisatelji, bilo bi branja na pretek in še veliko več nepozabljenih trenutkov.

Foto: Petra Varl, Lady smoking and drinking (risba)