V teh dneh imava na obisku Boštjanovega brata Simona. Vsi smo se prav navdušeni in še zimsko razpoloženi skupaj odpravili proti bosanski prestolnici, Simon pa še posebej z namenom smučati na okoliških planinah Jahorini in Bjelašnici. Pa nam ta teden nikakor ni bil usojen, saj sva se v torek odpravila na Jahorino in je bila gosta megla, tako da se niso videli niti bližnji hoteli čez cesto. Ustavila sva se v hotelu Termag, popila kavo in se odpravila nazaj v dolino.
Potem sva se potepala po mestu, zavila v muzeje, tudi v Sarajevski muzej, kjer imajo na ogled stalno razstavo o Sarajevu v času Avstro-ogrske ter še posebej zanimive slike atentata na princa Ferdinanda in njegovo takrat nosečo soprogo Sofijo, ko sta se pravkar odpravljala na otvoritev Zemaljskega muzeja. Potem se nama je posvetilo, da bi lahko napisala kakšno razglednico in sva zavila še na eno kavo v Bookstore, kjer si lahko hkrati privoščiš branje, pitje, kajenje, pisanje in počivanje. To je bilo za naju super, sicer malček manj za Simona, saj je kadilec, izbrala pa sva si mizo v napačnem nadstropju - kjer se ne kadi.
V sredo smo enostavno malce počivali. Zvečer smo se odpravili na pivo v Sarajevsko pivnico. Včeraj pa smo nadeli topla oblačila, Boštjan in Simon sta vzela borde, jaz pa Gano, in smo se odpeljali na Bjelašnico, kjer je bilo nočno smučanje. Super. Midve z Gano sva se sprehodili po hotelskem naselju, se spustili do vlečnice, Gana je divjala naokrog, delala kroge in bila neustavljiva. Joj, kako ima rada sneg. V njem je prava uživantka. Ničesar se ne boji in ko opazi, da jo človek opazuje, vzganja še večje norčije. No, vesela pa sem, da je Simon bordal, saj se je ves teden pritoževal, da od tega ne bo nič; pa je za piko na i le bilo. Zdaj ne more reči, da v Bosni ni smučal :))
Eno dopoldne sva se odpravila na sprehod na bližnje bazene, na Alejo ambasadora, kjer je vsak veleposlanik, ki je bil na misiji v Sarajevu, posadil drevo. Zdaj tod raste že pravi drevored, vendar so drevesca še zelo majhna. Pot je dolga in pelje do Kozje čuprije (Kozjega mostu - zgoraj na sliki), kjer so v času Turkov sprejemali in pričakali vezirje. Zdaj je most obnovljen in privablja mnoge sprehajalce ter fotografe. Nekaj njegovih sličic sva v objektiv ujela tudi midva. Zdaj le še čakam, da bo prišla pomlad, ko bodo sprehodi s psom do tega kamnitega mostu postali stalnica, prav tako pa se bo prilegel tudi tek.
Sicer pa ne moremo mimo kulturnih dogodkov. V galeriji Collegium Artisticum smo obiskali razstavo slik Crteži znanega umetnika Hasana Fazlića. Zanimivo in vredno ogleda. Upodobil je mnoga vojna in povojna dogajanja na ozemlju BiH in tudi drugod po svetu; na svoja platna je ujel tudi mnoge uprizoritve politikov, ki so oblikovali življenja navadnih smrtnikov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar