AXABEBA

V februarju smo tudi v BiH proslavili slovenski kulturni praznik. V prostorih Bošnjaškega inštituta je zazvenela slovenska himna in slovenska beseda. V bogato zasnovanem kulturnem programu sta Sanja Bogdanović, urednica Zore Cankarjeve, in Dina Maksumić, predsednica slovenskega društva, predstavili časopis društva, ki sem ga lektorirala v preteklem mesecu, hkrati pa smo bili vsi skupaj v naglici, saj se je čas do izida bližal h koncu. Poleg zbora Camerata Slovenica, sta nas v drugem delu s slovenskimi narodnimi, predstavljenimi v melodičnem jazz slogu, zabavala harmonikar Marsell Marinšek in kontrabasist Marko Gregorič, zadnje čase poznan kot član slupine Bossa de Novo.

Italijansko veleposlaništvo v BiH je priredilo festival italijanskega filma. Z Boštjanom sva izbrala tistega, katerega naslov naju je najbolj pritegnil in nasmejal in ta je bil Sto ludih Italijana u Pekingu. Prikazuje noro potovanje: 77 psihičnih bolnikov, 130 filmskih delavcev, psihiatrov, družinskih članov i dobrovoljcev, ki se znajdejo na vlaku, ki pelje iz Benetk v Peking. Pot vodi preko Madžarske, Ukrajine, Rusije in Mongolije. Potniki so strastni in natabletirani, hkrati pa imajo pred seboj nalogo izmisliti si kreativno dejavnost za vse sodelujoče turiste, ki bi svetu po prihodu v Peking najbolje ilustrirala oziroma prikazala smisel tega absurdnega in utopičnega potovanja, ki skozi nelinearno strukturo sporoča, da je s skupnimi močmi mogoče vse spremeniti.

Ob češkem predsedovanju EU češko veleposlaništvo prav tako prireja mnogo kulturnih manifestacij, še posebej sedaj, ko v bosanski prestolnici poteka znameniti festival Sarajevska zima. V okviru tega so v tukajšnjem parlamentu odprli zanimivo razstavo o Vaclavu Havlu, ki so jo pospremili še z dokumentarnim filmom ter skromno pogostitvijo.

Pred dnevi sem se udeležila zanimivega projekta oziroma konference za novinarje, ki je potekala ob izidu otroške slikanice Goodnight, Sarajevo. Kaj navdušuje? Ideja. Avtorica slikanice je Kate Moynihan, humanitarna delavka iz ZDA, ilustracije v knjigi pa so ustvarjali otroci iz Sarajeva. Slikanica je del večjega projekta - z njeno prodajo bodo zbirali denar za pomoč pacientom na domači pediatrični kliniki, ki so oboleli za rakom.

V petek, 13. februarja, pa sva si privoščila večer pred Valentinovim za Valentinovo in se odzvala povabilu španskega veleposlaništva, ki je v prostorih Jevrejskega muzeja gostil trio Axabeba. Predstavili so stare sefardske pesmi, ki so bile spremljane s starodavnimi glasbili kot so stari bobni, lutnja, citola, zgodovinski pihalni instrumenti, ... Skupina pa si je nadala ime po stari piščali, imenovani axabeba. Repertoar je vseboval balade in popularne narodne pesmi iz tradicije Sefardov; izvrstno poetično in glasbeno blago, ki ga je judovska skupnost po pregonu iz Španije 1492. odnesla s seboj. Poseben, enkraten in očarljiv večer bom zagotovo ohranila v lepem spominu.